Trump trdi, da številne države že prihajajo na pomoč v Hormuški ožini

Uradniki iz Združenih arabskih emiratov so po navedbah BBC sporočili, da na naftnem polju gasijo požar, ki ga je povzročil napad z dronom. Po njihovih navedbah ni poročil o poškodovanih. Gre za naftno polje Šah, ki leži 230 kilometrov južno od Abu Dhabija. Upravlja ga državna družba Abu Dhabi National Oil Company in po podatkih na spletni strani ima polje zmogljivost 70.000 sodčkov nafte na dan.

Novi iranski vrhovni vodja Modžtaba Hamenej je v iranskih državnih medijih objavil novo izjavo. Kot poroča BBC, je iranskim uradnikom, ki jih je imenoval njegov pokojni oče in predhodnik, naročil, naj ostanejo na svojih položajih in nadaljujejo delo v skladu z obstoječimi navodili.

Od imenovanja za novega vrhovnega voditelja 8. marca, Modžtabe Hameneja še niso opazili v javnosti. Njegove izjave so doslej le objavili v medijih. Ob tem krožijo poročila, da je bil tudi on v enem od napadov ranjen. V ZDA celo trdijo, da je bil novi ajatola v napadu pohabljen.

Tako je ameriški predsednik Donald Trump danes dejal, da ne ve, ali je Modžtaba Hamenej živ ali mrtev. Zaradi tega ne ve, s kom bi se na iranski strani pogajal. "Mnogi pravijo, da je hudo pohabljen. Pravijo, da je izgubil nogo in da je zelo hudo poškodovan. Drugi pravijo, da je mrtev. Nihče ne trdi, da je popolnoma zdrav. Veste, da ni spregovoril. Ne vemo, s kom imamo opravka v Iranu. Ne vemo, kdo je njihov vodja," je dejal.

Od začetka vojne z Iranom je bilo ranjenih okoli 200 ameriških vojakov, je za Associated Press povedal tiskovni predstavnik ameriškega Centralnega poveljstva Tim Hawkins. Od 200 poškodovanih se jih je več kot 180 vrnilo na delo, 10 vojakov pa velja za hudo ranjene. V vojni je bilo doslej ubitih 13 ameriških vojakov.

Dva iraška varnostna uradnika sta za Associated Press povedala, da je bilo naftno polje Majnoon v iraški južni provinci Basra tarča napada dveh dronov. Podatkov o žrtvah ali materialni škodi ni.

Na severu Izraela je bilo v požaru, ki je izbruhnil po raketnem napadu, šest ljudi lažje poškodovanih. Ogenj je zajel dve hiši v mestu Naharija. Izraelski reševalci so po pisanju Associated Press sporočili še, da je bil v tem mestu poškodovan tudi 44-letnik, ki so ga ranili šrapneli. Napad na Naharijo je po lastnih trditvah izvedel Hezbolah.

Libanonski uradnik je po pisanju Al Džazire sporočil, da je zaradi izraelskih napadov v tej državi razseljenih 1.049.328 ljudi. Skupno število razseljenih oseb v zatočiščih je 132.742.

Ob tem so izraelski predstavniki dejali, da se libanonski begunci v bližnji prihodnosti ne bodo smeli vrniti na domove, saj izraelske enote širijo kopenske operacije v južnem Libanonu. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Nadav Šošani je ob tem povedal, da je izraelska vojska razširila operacijo na jugu Libanona in da so izraelske sile vdrle na nova območja.

Mirovna misija ZN v Libanonu Unifil medtem poroča, da je ob meji z Izraelom opazila veliko povečanje izraelske vojske.

Nemški kancler Friedrich Merz je po poročanju agencije Reuters izključil sodelovanje Nemčije v vojni proti Iranu. "Nimamo mandata Združenih narodov, Evropske unije ali Nata, ki ga zahteva zakon. Zato je bilo že od samega začetka jasno, da ta vojna ni v pristojnosti Nata," je Merz dejal na novinarski konferenci v Berlinu.

Povedal je, da se niti ZDA niti Izrael pred začetkom svoje vojaške akcije niso posvetovali z Nemčijo. Po kanclerjevih besedah nikoli ni bilo razprave o tem, ali naj se nemške enote vključijo.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je danes dejal, da je Iran pokazal, da je pripravljen vojno z Izraelom in ZDA peljati tako daleč, kot je to potrebno. "Mislim, da so se do zdaj dobro naučili in razumeli, s kakšno državo imajo opravka. S takšno, ki se ne obotavlja braniti in je pripravljena nadaljevati vojno, kamor koli bo vodila, in jo peljati tako daleč, kot je potrebno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Aragči.

Iranska revolucionarna garda je danes zagrozila z napadi na ameriška podjetja v regiji. Zaposlene v teh podjetjih je pozvala, naj nemudoma zapustijo območja, saj bodo kmalu tarča iranskih napadov.

Za zdaj ni jasno, na katera podjetja se opozorilo nanaša. Minuli teden je iranska tiskovna agencija Tasnim na Telegramu objavila seznam potencialnih ciljev, ki je vključeval tudi pisarne tehnoloških velikanov, kot so Amazon, Google, Microsoft in Nvidia, v zalivskih državah.